Slovenske butar'ce

 S cvetno nedeljo se prične prvi dan velikega tedna in poglobljena priprava na Veliko noč - največji krščanski praznik. Tako na ta dan verniki v cerkev odnesejo zelenje, s čimer se spominjajo Jezusovega slovesnega prihoda v mesto Jeruzalem, ko so mu Izraelci s palmovimi vejami tlakovali pot in ga častili kot kralja in Odrešenika.

Spominjam se, da sem kot otrok v cerkev vedno nesla lepo pisano butarico, ki mi jo je mami kupila na trgu. Ko sem bila starejša, pa sem jo izdelala sama. V cerkvi smo imeli takrat organizirane t.i. družinske dneve pred dvema največjima praznikoma (Veliko nočjo in Božičem), kjer so se odvijale različne delavnice. Tako smo pred Veliko nočjo otroci iz prej nabarnega zelenja izdelovali butar'ce in med seboj seveda tekmovali, kdo bo imel najvišjo in najbogatejšo :) Na koncu smo nanje privezali še pomarančo ali dve in jo nesli k blagoslovu.

Ko sem bila stara kakšnih 11 let, sem imela priložnost spoznati postopek izdelave prave slovenske butar'ce. Z očetom sva se odpravila na obisk k njegovemu sodelavcu, katerega mama je bila mojstrica v izdelovanju takšnih butar. In ona je tista, ki me je naučila te tehnike. V bistvu je bila precej podobna tisti s cerkvenega vrta - povezovanje zelenja - s tem, da sem tu med zelenje vpletla še barvite oblance in tako sem prvič sama izdelala povsem svojo, ne kupljeno, "ta pravo" slovensko butaro. Prav takšno kot je na sliki .

In tako me je po krajšem pogovoru z mami prešinilo. Zakaj ne bi letos ponovno poskusila skupaj z mojo starejšo izdelati ta prave slovenske butar'ce. (Plan je bil sicer, da bi pri izdelavi sodelovala tudi Putka in njena starejša otroka, vendar nam je čas žal ušel. Pa drugo leto :) )


Sva pa s Putko vseeno skupaj premišljevali, kako bi se lotili izdelave. Otroci so namreč stari med tri in šest let, zato sva postopek izdelave želeli poenostaviti. Ni mogoče pričakovati, da bodo mali, sicer nadvse spretni prstki, v roki držali zelenje in okoli njega z vrvjo privezovali še pisane mašnice.

Tako sva na koncu prišli do ideje, da bodo otroci mašnice lepili na rolice WC papirja, na vrhu pa vanje zatlačili veje pušpana. Več o postopku si lahko preberete v naslednji objavi.