Translate

nedelja, 12. maj 2013

Doba 4 gdč. M

Minil je že cel mesec od zadnje objave. In verjemite, bil je zelo pester - poln praznovanj, izdelav tortic, dekoracij, in drugih ustvarjanj.
Gdč. M je dobila svojo tortico. In ne le eno, ampak kar dve! Najprej seveda tisto, ki si jo je najbolj želela - na temo Ice age s Sid-om, Ellie, Manny-jem in malo Breskvico. Nato pa še torto Barbie. Figurice iz ledene dobe so narejene iz marshmallow mase, za katero sem recept dobila na kulinarika.net in malce popravila razmerje med bonboni in sladkorjem ter sama poizkusila narediti tudi temno maso.

Marshmallow masa:

osnovna različica v beli barvi
2-3 žlice vode
300 g belih marshmallow bonbonov 
600 g sladkorja v prahu

V teflonasti ponvi (oz. takšni, na katero se hrana med kuhanjem ne prime) stopimo bonbone v vodi. Pazimo, da topimo počasi, pri zelo nizki temperaturi. Ko postanejo popolnoma tekoči, vanje vsujemo približno 2/3 sladkorja in zamesimo kot testo. Preostali sladkor dodajamo po občutku. Ko je masa približno takšne trdote, kot plastelinu  je pripravljena za izdelavo okraskov. Čeprav jo jaz raje zavijem v jedilno folijo ali plastično vrečko in dam za čez noč v omaro (ne v hladilnik, ker bo postala pretrda za oblikovanje!). Obarvam jo z jedilnimi barvami. Če zaradi dodatka le teh postane preveč lepljiva, preprosto dodam sladkor v prahu.

rjava masa

1/3 sladkorja v prahu nadomestimo s čistim kakavom. Vse ostale sestavine, kot tudi postopek osatjajo enake, kot pri osnovni beli masi.


Pri oblikovanju uporabite svojo domišljijo in pripomočke, ki jih najdete v domači kuhinji - slamice za sokove, zobotrebce, stiskalnico za česen,... In seveda jedilne barve, lonček z vodo za lepilo in flomastre iz jedilnih barv za detajle (npr. oči).














striček Sid
    
Manny, Ellie in Breskvica


Nato je tu še Barbie torta, ki je prav tako uspela odlično. Bila pa je tudi okusna, saj sem uporabila domačo borovničevo marmelado in smetano.


Tortico je zgodaj zjutraj na dan slavja okrasila kar slavljenka sama :)







ponedeljek, 08. april 2013

Torta, torta, tortica

Spet se bliža pomemben dan v letu - rojstni dan gdč. M. Gdč. M vsako leto poleg darila in večje ali manjše zabave s prijateljčki ter sorodniki, dobi tudi povsem unikatno tortico, ki jo seveda z največjo ljubeznijo izdelam jaz.

Tako se je ob svojem prvem rojstnem dnevu sladkala s smetanovo torto v obliki zajčka. Za drugi rojstni dan sem ji pripravila pravo malo kmetijo z živalcami in zelenjavo iz domačega marcipana. Manjkal pa ni niti traktor :) Lansko leto, ko je bil zelo popularen Nodi, pa je dobila nikogar drugega, kot Nodija v avtu. Ideja je bila, da bi Nodija obkrožali vsi njegovi prijateljčki, vendar sta mu, zaradi pomanjkanja časa (kaj pa drugega), delala družbo le Uhač in kuža Bučko. Kakorkoli že, bila je navdušena in njeni prijateljčki tudi. In potem je pač eden pojedel levo kolo Nodijevega avta, spet drugi Uhačevo glavo, tretji je dobil rep kuža Bučka itd.

Letos je pri nas redno na sporedu Ledena doba (najraje imamo tisti del, v katerem je Breskvica majhna - 3.del). In tako si že dalj časa "razbijam glavo", kako skupaj spraviti torto na temo ledena doba. Kajti moram biti realna, Nodi je oblikovno vendarle bistveno manj zahteven kot liki iz ledene dobe. Zato jo sedaj že nekaj časa hecam, če bi imela raje princesko ali Sneguljčico. Morda mi jo uspe prepričati. Časa ni več veliko. Poročam, kako se je izšlo.

Zajček za prvi rojstni dan. Idejo zanj sem dobila na otrocarije.net.


Marcipanova kmetija. Pri tej tortici sem še posebej pazila, da so vse barve, ki sem jih uporabila, naravne oz. brez škodljivih dodatkov. Najtežje je bilo ustvariti zeleno travo, saj ravno zelena barva, poleg modre, vsebuje škodljiv aditiv. Na koncu sem prišla na idejo, da uporabim zmleto pistacijo. 

Prihaja Nodi... in kuža Bučko ter Uhač.

Krstna za sinka.

Vlakec na začetku poletja me je pa namatral. Letos se moram spomniti česa drugega in ne smetanove torte. Oblikovat takšno torto v vročini je bila prava umetnost. Zaradi sprotnega topljenja smetane seveda :)




petek, 29. marec 2013

Velikonočno gnezdece



Tako. Velikonočni prazniki so pred vrati. In v soboto bomo barvali pirhe. Jaz jih najraje kar v čebulnih lupinah. Naravno in nič komplicirano. Vržem jih v vodo s čebulnimi lupinami in skuham kot ponavadi. Takšni pirhi se mi zdijo zelo šik, pa še prstov nimam umazanih od barv, ko jih lupim.

No ampak, ko so narejeni, jih je treba postavit na vidno mesto, kjer počakajo do žegnja. Jaz jih ponavadi dam v pleteno košarico, notri pa postiljem z umetno travo. Ja prav takšno, ki se jo da kupiti v skoraj vsaki trgovini. Vendar sem tokrat prišla na idejo, da jo naredim sama. Konec koncev to ni kakšna znanost in vse pripomočke imam tako ali tako že doma.

Za izdelavo umetne trave potrebujemo:
- pastamašino,
- zelen papir.

Zelen papir najprej pomečkamo in nato ponovno pogladimo liste. Tako bo končni izdelek bolj pristen.


Nato ga spustimo čez pastamašino, pri čemer jo nastavimo na 2 - 3 mm široke rezance.

In voila - gnezdece je narejeno.

Hitro, preprosto in poceni ;)

ponedeljek, 25. marec 2013

Apfelstrudel biskvit

Zunaj je še vedno zima. Kljub temu, da je mesec april že skoraj pred vrati in se vsako jutro sliši petje ptičkev, ki so se vrnili iz toplih krajev. (Ha, ha, ha, kako so se ušteli :) ) Saj bo prišla - pomlad. Gotovo. Še vsako leto je. Le da bo tokrat treba malce dlje počakati nanjo.

Letos smo imeli kar precej jabolk za ozimco. In vseh še vedno nismo pojedli. Tako so sedaj nekatera že malce slaba - niti ne gnila, kar je kar malce sumljivo, glede na to, da naj bi bila bio, pač pa kašašta. Ne glede na vse, bi jih bilo škoda vreči stran. Za jest pa tudi niso več. Zato jih zadnji mesec uporabljamo za pripravo kompota, štrudlja, muffinov, v sokovniku,... Skratka jabolka, jabolka in še enkrat jabolka. In po pravici, smo jih že malce naveličani. Vse do včeraj. Ja včeraj sem recept za muffine podvojila in malenkost spremenila in tako dobila super sočen biskvit, katerega vonj skupaj z zunanjo zimsko idilo pričara prav božično - novoletno vzdušje. Prav res. Ta mala je celo jingle bells začela pet :)

Priprava je preprosta ter vzame, če odštejemo čas peke, le kakih 15 minut časa. In pri nas ga zmanjka, ko je še topel :) Zato se splača poizkusiti.

Potrebujemo:
8 jabolk,
4 jajca
50 g masla
pol čajne žličke soli
150 - 200 g sladkorja (odvisno, kako sladka so jabolka oz. kako sladkosnedi smo mi)
vanilin sladkor
2 - 3 čajne žličke cimeta
400 g moke tipa 850 (lahko pa tudi bele tipa 500)

Jajca, sladkor, vanilin sladkor, na lističe narezano maslo in sol stresemo v posodo in zmiksamo. Če imamo MUMa naj ta kar meša, v vmesnem času pa mi operemo, olupimo in naribamo jabolka. Dodamo jih masi in skupaj s cimetom še enkrat na hitro pomiksamo. Na konco vmešamo še moko in vlijemo v pomaščen pekač velikosti cca. 15 x 30 cm. Pečemo v prej ogreti pečici na 180 ̊C, 25 minut.

Kot rečeno, mi ga takoj pojemo in zato slikce tokrat ni :)

nedelja, 24. marec 2013

Izdelava butar'ce

Potrebujemo:

  • rolico WC papirja (lahko tudi kuhinjskih brisačk,...),
  • pisan papir,
  • zelenje (mi smo uporabili pušpan in bršljan),
  • giljotino (ali škarje ali pastamašino),
  • lepilo.
Če imate pastamašino bo tale del precej enostaven. Malce več dela bo z rezanjem tarkov za mašnice na giljotino. Najbolj zamudno je seveda delo s škarjami. Torej, če le imate pastamašino, papir vstavite vanjo in zavrtite ročko. Ven bodo prišli trakovi iz katerih nato izdelajte mašnico, kakršno poznamo recimo kot zaščitni znak boja proti aidsu ali raka na dojkah. Moram pa tule takoj povedati, da moja paštamašina reže le cca. 0,6 cm široke trakove, zato sem se na koncu vseeno odločila razrezati papir z giljotino. Tanki trakci so sicer šik, vendar je ta projekt v prvi vrsti namenjen otrokom, zato je bolje, da so trakov širši.

Papir razrežemo na 2 cm široke trakove, iz katerih nato izdelamo mašnice. Vsako posebej zlepila in jo nato prilepimo na rolico. Spodnjo vrstico utrdimo s selotejpom. Na vrhu v rolico potisnemo šopek zelenja. Nato pa še spodaj obdamo rolico z zelenjem, da zakrijemo zaključek lepljenja. Celotno zelenje utrdimo s povezovanjem in butar'ca je narejena. Spodaj še slikce postopka.

Veselo ustvarjanje.

Pisani, 2 cm široki trakovi.

Trakovi že zlepljeni v mašnice, ki čakajo, da jih nalepimo na rolice.


Prva vrsta mašnic je že prilepljena. Nadaljujemo v iste ritmu in oblepimo celo rolico.
  
Rolica je polepljena in manjka ji zelenje.
Skozi rolico potisnemo šop zelenja. Zelenje naj bo takšne dolžine, da  dobimo vrh in pecelj butr'ce.

Tako zgleda skoraj končana buta'ca. Manjka le še spodnje zelenje, ki prekrije zaključek lepljenja.
  
Tako. Butar'ca je končana. Ker je namenjena moji punčki, je spodaj povezana kar s tilom. Tako je še bolj šik.

Slovenske butar'ce


 S cvetno nedeljo se prične prvi dan velikega tedna in poglobljena priprava na Veliko noč - največji krščanski praznik. Tako na ta dan verniki v cerkev odnesejo zelenje, s čimer se spominjajo Jezusovega slovesnega prihoda v mesto Jeruzalem, ko so mu Izraelci s palmovimi vejami tlakovali pot in ga častili kot kralja in Odrešenika.


Spominjam se, da sem kot otrok v cerkev vedno nesla lepo pisano butarico, ki mi jo je mami kupila na trgu. Ko sem bila starejša, pa sem jo izdelala sama. V cerkvi smo imeli takrat organizirane t.i. družinske dneve pred dvema največjima praznikoma (Veliko nočjo in Božičem), kjer so se odvijale različne delavnice. Tako smo pred Veliko nočjo otroci iz prej nabarnega zelenja izdelovali butar'ce in med seboj seveda tekmovali, kdo bo imel najvišjo in najbogatejšo :) Na koncu smo nanje privezali še pomarančo ali dve in jo nesli k blagoslovu.

Ko sem bila stara kakšnih 11 let, sem imela priložnost spoznati postopek izdelave prave slovenske butar'ce. Z očetom sva se odpravila na obisk k njegovemu sodelavcu, katerega mama je bila mojstrica v izdelovanju takšnih butar. In ona je tista, ki me je naučila te tehnike. V bistvu je bila precej podobna tisti s cerkvenega vrta - povezovanje zelenja - s tem, da sem tu med zelenje vpletla še barvite oblance in tako sem prvič sama izdelala povsem svojo, ne kupljeno, "ta pravo" slovensko butaro. Prav takšno kot je na sliki .

In tako me je po krajšem pogovoru z mami prešinilo. Zakaj ne bi letos ponovno poskusila skupaj z mojo starejšo izdelati ta prave slovenske butar'ce. (Plan je bil sicer, da bi pri izdelavi sodelovala tudi Putka in njena starejša otroka, vendar nam je čas žal ušel. Pa drugo leto :) )


Sva pa s Putko vseeno skupaj premišljevali, kako bi se lotili izdelave. Otroci so namreč stari med tri in šest let, zato sva postopek izdelave želeli poenostaviti. Ni mogoče pričakovati, da bodo mali, sicer nadvse spretni prstki, v roki držali zelenje in okoli njega z vrvjo privezovali še pisane mašnice.

Tako sva na koncu prišli do ideje, da bodo otroci mašnice lepili na rolice WC papirja, na vrhu pa vanje zatlačili veje pušpana. Več o postopku si lahko preberete v naslednji objavi.

četrtek, 21. marec 2013

Modni dodatek - pleten šal



Danes, ko sem bila v trgovini Elna v BTC-ju, kamor sem šla iskat kroj za moj plašček, sem zagledala pisano, zankasto volno. Iz povsem iste volne je pred nekaj dnevi imela narejen šal moja sodelavka in že takrat mi je padel v oči. Volno sem seveda kupila. In ne ene, kar dve klopki, pri sebi pa sem si mislila, da spet kupujem na zalogo, saj pri dveh malih, energije polnih otrocih, službi, gospodinjstvu, odločitvi, da grem na dm tek,... pač ne bom imela prav dosti časa za pletenje. Ampak nakupu se nisem mogla upreti, predvsem zato, ker sem imela v mislih besede sodelavke, ki je trdila, da se to le nekako zvije in preplete - kar na roke. In še dobro da se nisem. V desetih minutah sem imela narejena dva šala! Navodila najdete tukaj. In verjemite, tole zna splesti vsak. Pa tudi, če ima dve levi roki :) Ko sem videla tale tutorial, sem se prav na glas nasmejala. Kaj tako preprostega, hkrati pa čudovitega in povsem na hitro narejenega pa še ne.


Poskusite sami. Prepričana sem, da bo uspelo vsakomur - tistim, ki ste mojstri pletenja in tistim, ki ročnih spretnosti sploh nimate.

In ne pozabite, da so pomladna jutra še zelo hladna, zato so šali še kako dobrodošli ;)