Pa začnimo

Ustvarjam odkar pomnim. Pa vendar se nikoli nisem imela za oblikovno ali pa umetniško spretno osebo. Toda, če sedaj pogledam nazaj...

Že kot majhna punčka sem se naučila štrikanja in kvačkanja ter vezenja na blago. Za vse to je zaslužna moja, žal že davno pokojna babi, ki sem jo z velikim navdušenjem opazovala pri njenih ročnih spretnostih. Bila je prva, ki mi je kot štiriletni deklici v roke dala pletilke in me naučila desnih in levih (petelj). Nato pa še kvačkanja in vezenja. Hvala babi! Moja mami je včasih šivala (sicer bolj kiklce zame, tist v "lokn", ampak tudi to je nekaj), danes pa z neverjetnim navdušenjem plete zokne, kape, šale, rokavice in puloverčke za vse nas. Največ pa za vnuke. Seveda nikakor ne smem pozabiti na njene kuharske in pekovske sposobnosti. Zamorček (op.p., gre za orehovo - čokoladni biskvit prelit s čokolado) je postal že kar njen zaščitni znak. In, če se ozrem še malo širše, ugotovim, da me ustvarjalni geni nikakor niso mogli zgrešiti. Teta je super pletilja, stric graver in ljubiteljski fotograf, tati vedno najde rešitev, ko je potrebno nekaj predelati, dodelati ali izdelati, brat pa je po poklicu grafik.

Torej, odkar pomnim, kar naprej nekaj izdelujem. Med drugim sem se lotila pisanja pesmic, risanja, kvačkanja, vezenja, pletenja, šivanja, izdelovanja voščilnic, peke in okraševanja tort, domačih kremic in čistil za dom,... Zares intenzivno (seveda v svojih prostih trenutkih) ustvajam šele zadnja leta, ko sem si v hiši uredila tudi sobo za ustvarjanje (tale moja ustvarjalnica je tudi nekaj posebnega, moj sveti kotiček, ki mu bom v prihodnosti namenila nekaj besed). In v tem času je nastalo že mnogo izdelkov. Zato je v meni dolgo tlela želja, da bi te svoje stvaritve pokazala širši javnosti, opisala nekatere postopke izdelave in tako še katero navdušila s to mojo strastjo. Kajti ni boljšega občutka, kot videti nekoga, ki s ponosom pokaže svoj izdelek in veš, da si ga ti spomnil na to, da je v njem ustvarjalna žilica. Zato ta blog.

Zakaj preprosto Linči? Vzdevka se je spomnil moj mož, ko sva bila še fant in dekle. Sprva mi je šel grozno na živce. Potem pa sem ga posvojila in sedaj mi je tako ljub, da ni boljšega naziva zame. Slišati je nežno in zdi se, da ponazarja navihano, življenja polno dekle, ki ljubi pravičnost in smeh ter je natančna, vztrajna in trmasta, zaradi česar vedno doseže cilj, ki si ga zastavi. Ja, preprosto Linči!